Ploščice imitacija kamna ali pravi kamen?

Ploščice imitacija kamna ali pravi kamen: kaj se v resnici odloča

Odločitev se navadno postavi kot izbira med videzom in ceno. Pravi kamen je lepši, keramika je cenejša, in potem se tehta.

Ta postavitev pa pogosto ne pripelje do dobre odločitve. Če vam je videz izbrane keramične serije všeč, potem videz vprašanja ni rešil, ampak ga je samo odložil. Loči ju nekaj bolj vsakdanjega: kaj se s površino zgodi, ko nanjo pade tisto, kar v kopalnici in kuhinji pade vsak teden.

Zakaj kis in limona pustita sled na marmorju

Marmor, apnenec in travertin so kalcitni kamni, kalcit pa se ob stiku s kislino topi. To je vsa kemija, ki jo pri nakupu potrebujete, pomembna pa je posledica.

Motna lisa, ki po takem stiku ostane, ni umazanija na površini. Je majhen del površine, ki ga preprosto ni več. Zato je z brisanjem ni mogoče odstraniti in zato se pri poliranem kamnu vidi kot medla packa v sicer sijoči plošči. Strokovno se temu reče jedkanje.

Povzročitelji niso eksotični. Kis, limonin sok, citronska kislina v številnih čistilih za kopalnico in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna. Milejša ko je kislina, dlje traja, močnejša pa naredi vidno škodo hitro. Za vas to pomeni, da nevarnost ni v nesreči, ampak v rednem čiščenju.

Kaj impregnacija naredi in česa ne

Na tem mestu se največkrat zatakne, ker velja prepričanje, da impregnacija kamen zaščiti pred vsem. V stroki z naravnim kamnom to prepričanje izrecno zavračajo kot napačno.

Impregnacijsko sredstvo se vpije pod površino in zapolni mikroskopske pore, tako da tekočine počasneje prodirajo v kamen. To je resnična zaščita pred madeži: olje ali rdeče vino se ne vpije tako hitro. Na kemični napad kisline na površinske minerale pa nima vpliva.

Posledica je torej dvojna: impregniran marmorni pult se ne bo zamazal, jedkanje pa se bo pojavilo, če bo uporabljeno napačno čistilo. Iz tega sledi edino praktično pravilo za vzdrževanje kalcitnega kamna, in sicer čiščenje izključno s pH nevtralnimi sredstvi. Kdor tega ne more zagotoviti pri vseh, ki v hiši čistijo, naj to upošteva pri izbiri materiala.

Priporočilo stroke je pri tem preprosto: mehka krpa iz mikrovlaken in namensko milo za kamen ali pH nevtralno čistilo, nič drugega. Past so tudi sredstva, ki jih nihče ne šteje med agresivna. Številna čistila za okna vsebujejo amoniak ali kisline, ki sijaj kamna sčasoma zamedlijo, čeprav se po enkratni uporabi ne zgodi nič vidnega.

Gres porcelanato: ena številka, ki jo lahko preverite

Keramika v videzu kamna je pri boljših serijah gres porcelanato, ta pa ima merilo, ki ga lahko preverite sami. Po standardih ISO 13006 in EN 14411 se med gres porcelanato uvršča material z vpijanjem vode do 0,5 odstotka, v skupinah AIa oziroma BIa. Drugi tipi gresa lahko vpijejo tudi do 6 odstotkov.

Razlika izvira iz sestave. Masi je dodano talilo, feldspat, tako da se med žganjem večina por zapre. Nizko vpijanje izboljša odpornost proti zmrzali, kemičnim vplivom in madežem.

Razlika med pol odstotka in šestimi odstotki se sliši majhna, v praksi pa pomeni, koliko vode gre sploh lahko v material. Voda, ki v ploščico ne more, v njej tudi ne more zmrzniti in raztezati, in umazanija, ki se nima kam vpiti, ostane na površini, kjer jo je mogoče pobrisati. Prav zato se ta podatek splača pogledati, preden se odločite za teraso ali za prostor, kjer se veliko čisti.

Ta številka je lastnost razreda, ne posamezne ploščice. Podatek za konkretno serijo je zato vreden vprašanja v salonu ali pogleda v tehnični list, prav tako pa namen uporabe, saj nizko vpijanje samo po sebi še ne pomeni, da je vsaka ploščica primerna za vsako zunanjo rabo.

Kje je naravni kamen še vedno prava izbira

Vse povedano velja za površine, ki se srečujejo s kislinami. Tam, kjer se ne, ta pomislek odpade in naravni kamen ostane odlična izbira.

Vsak kos naravnega kamna je drugačen, ker je tudi nastal drugače. Keramična serija je natisnjena. Kolikšna je razgibanost znotraj posamezne serije, se med proizvajalci razlikuje, zato je to vprašanje za salon, še posebej če boste pokrivali veliko enotno površino. Stenska obloga v dnevni sobi, kamin, tla v vhodni avli ali predelna ploskev, ki je nihče ne bo razmaščeval s kislino, so prostori, kjer to prednost dobite brez tveganja.

Znotraj naravnih materialov je vredno potegniti še eno ločnico. Jedkanje je lastnost kalcitnih kamnov, torej marmorja, apnenca in travertina. Granit in pravi inženirski kvarc se na kisline ne odzivata na ta način, zato pomislek iz prejšnjih odstavkov zanju ne velja. Kdor želi naravni material prav na najbolj obremenjeni ploskvi, je s to skupino na varnejši strani.

Kaj to pomeni za kopalnico in kaj za kuhinjo

V kopalnici je ponavljajoča se nevarnost odstranjevanje vodnega kamna. Prav ta opravila najhitreje vzamejo sijaj poliranemu kamnu, in prva se to pozna na steni ob tušu in okrog umivalnika, torej tam, kjer se apnenec nabira najbolj.

V kuhinji nevarnost prinese hrana. Limona, kis, vino in paradižnik pristanejo na delovnem pultu in na steni za njim pogosteje, kot si kdo predstavlja pri načrtovanju. Pri pultu se sled pozna najbolj, ker je površina vodoravna in razlita tekočina na njej ostane, dokler je nekdo ne opazi.

Iz tega ne sledi zmagovalec, ampak razmejitev. Kjer bo površina redno čiščena s kislimi sredstvi, keramika v videzu kamna ohrani želeni videz in odstrani nevarnost, kar velja tudi za ploščice v videzu marmorja. Kjer takega čiščenja ne bo, sta obe možnosti odprti in odloča okus.

Kje pogledati ploščice v videzu kamna in marmorja

Ko je razmejitev jasna, ostane izbira serije, ta pa se opravi z očmi. Pri nas najdete ploščice v imitaciji kamna, ločeno pa še serije v videzu marmorja.

Za konkretno serijo je vredno preveriti vpijanje vode in predvideno rabo, saj sta to podatka o izdelku in ne o razredu. Kako prepričljiv je videz posamezne serije, je najlažje presoditi v živo, zato je ogled v našem salonu keramike najhitrejši način, da se odločite. Če želite mnenje za svoj prostor, nam pišite prek kontaktnega obrazca.