Preskoči na vsebino
Kaj sploh pomeni fleksibilno lepilo za ploščice
Na polici stoji šest vreč, ki so na pogled skoraj enake. Na treh piše fleksibilno, ena od njih stane precej več od sosednje, prodajalec pa vpraša, kaj boste lepili in na kaj.
Beseda fleksibilno tu ni oglaševalska. Za cementna lepila obstaja standardna oznaka, ki jo najdete natisnjeno na vreči, in fleksibilnost je v njej izmerjena lastnost z natančno določenima razredoma. Ko oznako enkrat znate prebrati, ne izbirate več po ceni in po tem, kaj piše na sprednji strani vreče.
Kako se bere oznaka na vreči
Oznaka je sestavljena po standardu SIST EN 12004 in se bere po delih. Prvi znak je črka, ki pove vrsto lepila. C je cementno lepilo, ki se pred uporabo zmeša samo z vodo, in to je vrsta, s katero se doma najpogosteje srečate. D je disperzijsko lepilo, torej mešanica organskega veziva v obliki vodne polimerne disperzije. R je lepilo na osnovi umetnih smol.
Za črko stoji številka razreda. Ena pomeni običajno lepilo, dve pa izboljšano lepilo. Razred se nanaša na oprijem, torej na to, kako močno se lepilo drži podlage in ploščice.
Za nakup to pomeni naslednje. Kadar je podlaga vpojna, ploščica majhna in prostor suh, običajno lepilo svoje delo opravi. Ko pa je podlaga nevpojna, ploščica velika ali težka in površina izpostavljena vodi ali zunanjim razmeram, je izboljšani oprijem tisto, kar zadrži težo in obremenitev. Razred torej ne pove, koliko se lepilo upogne, ampak koliko zdrži, preden se odlepi.
Sledijo lahko dodatne črke, od katerih vsaka pove eno lastnost. F pomeni hitrovezoče lepilo. T pomeni lepilo z zmanjšanim zdrsom, kar je pomembno, kadar ploščice polagate po steni navzgor in se ne smejo posedati. E pomeni lepilo s podaljšanim odprtim časom, torej imate po nanosu več časa, preden lepilo na površini začne vezati.
Oznaka C2 TE se torej bere kot cementno lepilo z izboljšanim oprijemom, z zmanjšanim zdrsom in s podaljšanim odprtim časom. Nič od tega pa še ne pove, koliko se lepilo sme upogniti.
S1 in S2: kaj se pri deformabilnosti dejansko meri
Deformabilnost je tista lastnost, zaradi katere se lepilu reče fleksibilno, in meri se po standardu EN 12002 kot prečna deformacija. Preprosto povedano: koliko se strjeno lepilo lahko upogne, preden popusti.
Razreda sta dva in meja med njima je natančna. S1 pomeni deformacijo najmanj 2,5 milimetra in manj kot 5 milimetrov, kar so prilagodljiva ali fleksibilna cementna lepila. S2 pomeni deformacijo najmanj 5 milimetrov, kar so visoko prilagodljiva lepila. Obstaja tudi oznaka O za toga cementna lepila.
Ti dve številki sta v praksi vse, kar ločuje dve vreči, ki obe nosita besedo fleksibilno. Ker je razlika izmerjena, jo lahko primerjate med izdelki, namesto da bi ugibali iz opisa.
Zakaj to sploh deluje: razreda S se pri cementnih lepilih praviloma dosežeta s polimerno modifikacijo, torej z dodatki, ki strjeni malti dajo nekaj popustljivosti. Prav ti dodatki so tudi razlog, da so takšne vreče dražje od navadnih. Če podlaga miruje, za to razliko ne dobite ničesar. Če se podlaga premika, jo plačate enkrat ali pa pozneje plačate popravilo.
Kdaj podlaga in format zahtevata deformabilno lepilo
Odločitve ne narekuje prostor, ampak podlaga in format. Ploščica sama se praktično ne premika, podlaga pod njo pa se, in ves ta premik se zbere v tanki plasti lepila med njima.
Podlaga se giblje predvsem v štirih primerih. Talno gretje segreva in ohlaja estrih v ciklih, tako da se ta razteza in krči vsak dan znova. Terasa čez dan na soncu narase in se ponoči skrči, poleg tega je izpostavljena zmrzali.
Drugi dve podlagi se prepoznata teže. Mlad estrih se še suši in se pri tem krči, tudi ko je videti povsem suh. Ali je vaš estrih še mlad, ne ugotovite na pogled: to pove izvajalec, ki ga je vgradil, oziroma meritev vlažnosti, ki jo opravi polagalec pred začetkom dela. Lesene in ploščne podlage pa delajo že same po sebi, ker se odzivajo na vlago. Sem sodijo leseni podi, iverne in mavčne plošče ter suhomontažne stene, torej vse, kar ni betonska ali estrihova osnova.
Format doda drugo polovico računa. Velika ploščica ima več površine in manj stikov, zato se isti premik podlage porazdeli na manj mest. Pri mozaiku ga prevzame veliko fug, pri ploščici formata, ki ga komaj nesete sami, pa ga prevzame skoraj samo lepilo pod njo.
Kaj konkretno potrebuje vaš primer, pa ni stvar splošnega pravila. Zahtevo za posamezno uporabo navede proizvajalec lepila v tehničnem listu izdelka, pri zahtevnejših objektih pa jo določi projektant ali izvajalec. Standard, ki smo ga opisali zgoraj, razrede opredeli, ne pove pa, kateri razred je za katero uporabo obvezen.
Kje se to pozna pri nakupu
Ko naslednjič stojite pred polico, poglejte oznako in ne sprednje strani vreče. Zanima vas črka vrste, številka razreda in to, ali za njima stoji S1 ali S2. Če oznake na vreči ne najdete, jo poiščite v tehničnem listu izdelka, saj je to tudi edino mesto, kjer je zapisana zavezujoče.
V naši ponudbi lepil za ploščice najdete tako fleksibilna kot običajna cementna lepila. Med prvimi so Kemakol 170 flex, Kemabond 131 flex in Kemabond 131 flex White, med drugimi pa na primer Kemabond 120 za notranjo uporabo. Katero od njih ustreza vaši podlagi, pove tehnični list posameznega izdelka, ne ime na vreči.
Ob lepilu se splača preveriti tudi, s čim ga boste nanašali. Velik format zahteva zobato lopatico z večjim zobom, ker mora pod ploščico ostati dovolj lepila, da se obremenitev razporedi po vsej površini. Zobate lopatice in pripomočke za izravnavo najdete med orodjem za polaganje.
Če želite vreče videti v živo in se o podlagi pogovoriti z nekom, ki je to že postavljal, se oglasite v enem od naših salonov. Prinesite podatek o tem, kaj je pod ploščicami in kako velik format nameravate polagati, saj sta prav to podatka, s katerima se pogovor začne.